Zgodovina salse

Osnova SALSE je SON in je stara kubanska glasba ter ples.

SON je nastal na Kubi okoli leta 1900 in do leta 1959, ko je Castro postal predsednik, prevzel vse plesne dvorane na Kubi ter v Ameriki, zlasti v večjih mestih, kjer je bilo veliko izobraženih glasbenikov.

Kuba je bila do Fidela Castra ameriški vikend paket za bogate Američane. Američani so kot nori letovali na Kubi in tam žurali kot nori (prav tako Angleži, ki so prenesli znanje v Evropo ter tu izumili svoje latinskoameriške plese). Torej, glasba in glasbeniki so potovali s Karibov v Ameriko ter nazaj. Ples in muzika sta migrirala po novem svetu ter se nekako zasidrala v LA-ju in New Yorku, kjer je bilo veliko glasbenikov s celega sveta, ki so se zanimali za nov glasbeni svet ter ritem, ki ga še niso dobro poznali. Izvoz karibskih plesov je bil tako močan pojav v tem času, da so zapletena kubanska imena plesov celo prirejali in spreminjali, da so šla lažje v uho – osnova je bila ves čas SON, so pa bolero preimenovali v rumbo, mešali s fokstrotom, da je bilo ljudem lažje razumeti, da gre za nežen počasen ples itd.

Do časa, ko se je Kuba zaprla, je bila glasba dostopna vsem in karibski glasbeniki so snemali predvsem v New Yorku, ker drugje skoraj ni bilo možnosti. Glasba je bila lepa in melodična, saj je bila zasnovana na ritmu SON. V tistem času je kubanski glasbenik izumil cha cha cha, kar je bil pravi bum. Ploščo so leta 1953 posneli v New Yorku. Takrat so prvič v zgodovini ljudje drli v plesne dvorane, da bi se naučili plesati ta ples. 

Potem pa se je zgodil razkorak v glasbi, ko je nastopil Castro. Amerika se je ‘skregala’ s Kubo, le-ta se je zaprla, embargo je naredil svoje in Kubanci so se morali dobesedno odločiti, kje bodo živeli. Tako je veliko glasbenikov ostalo na Kubi, precej pa se jih je razteplo po svetu. V New Yorku, ki je bil že takrat svetovna prestolnica, se je oblikovala nekakšna latino scena. Muzika, ki je prišla in ostala v New Yorku nekje do leta 1955, je bila osnovana na ritmu SON. Kar je do takrat prišlo v New York, je bila nekakšna kubanska zapuščina.  

Od tega trenutka naprej pa je nastopil vpliv Puerto Rica, ki je bil in je še danes ameriška kolonija, tako da so ljudje vedno brez težav potovali v obeh smereh Amerika–Puerto Rico. New York pa je bil v tistem času v enaki meri zastopan tako kot s Kubanci kot tudi Portoričani. Ker so na Karibskih otokih v glavnem španske kolonije, je bila glasba na otokih seveda podobna. Tudi Portoričani imeli svojo zvrst muzike in plesa, ki je bil nekako bolj podoben današnjemu NY-stylu, muzika pa je bila podobna kubanski. 

Tako so glasbeniki s Kube in Puerto Rica ter jazz glasbeniki iz New Yorka žagali, muzicirali in preigravali ritme ter muziko, kar počnejo še danes.

Ko se govori o razkoraku, to pomeni, da se je po zaprtju Kube tam zgodil embargo tudi za glasbo, prav tako v New Yorku – na Kubi je šla glasba svojo pot, v Ameriki svojo.

AMERIKA in ZAHODNI SVET

Zanimivo je, da se je SON kot ritem v Ameriki ohranil bolj kot na Kubi, kar je nekako logično, saj se je prekinil tok glasbenih informaciji, ki je iz bogate kulture črncev, Špancev, Francozov seval s tega otoka. Težje pa je razumeti, da je današnja linijska salsa nastala v glavnem zaradi zaprtja Kube. Ker so muziko igrali v glavnem odlični jazz glasbeniki, je danes NY style muzika bolj ‘zatežena.’ No, ne vsakomur. Na srečo je to še vedno najbolj plesna salsa glasba, ki jo vrtijo na 80 % vseh salsa festivalov po svetu. In tudi zaradi zaprtja Kube so Portoričani dobili svoj vpliv na tej sceni. Svetovno znana glasbenika, ki sta postavila salso na svetovne odre, TITO PUENTE in TITO RODRIGUEZ, sta iz Puerto Rica. Njun kolega, ki sicer za njima ni zaostajal, je bil Kubanec, MACHITO, ki je s svojim orkestrom AFROCUBANS, dobesedno osvojil svet in utrl pot SON-u, latino koncertom, latino plesu itd. Igrali so v dvorani PALADIUM, ki še danes velja za najboljši žur plac, kamor so lahko zahajali ljudje ne glede na barvo kože, kjer se je rodil MAMBO oziroma NY style – salsa, obogatena s severnoameriškimi plesi.

Ti trije gospodje so  torej naredili podlago za salso, ime SALSA pa je nastalo v glasbenem studiu FANIA RECORDS v sedemdesetih letih 20. stoletja. 

Do takrat je bila zvrst glasbe, na katero so plesali, največkrat imenovana GUARACHA. Celia Cruz bi bila tako lahko poimenovana Guaracha Queen, vendar je zaradi pojava imena salsa, postala SALSA QUEEN. Iz zlate dobe salse je izšlo največ imen popularne plesne glasbe – Tito Puente, Tito Rodriguez, Machito, Celia Cruz, Bobby Valentin, Larry Harlow, Ray Baretto, Willie Colon, Monguito, Johnny Pacheco, Louie Ramirez, Ralph Robles, Hector Lavoe, Adalberto Santiago, Pete “Conde” Rodríguez, Ismael Miranda, Eddie Palmieri, Jimmy Sabater itd.

KUBA

Najbolj zanimivo je to, da se je muzika na Kubi razvijala po svoje in dokler moč Fidela Castra ni popustila, našla svoje mesto v popularni glasbi. Kubanci so svoje ritme gnetli in razvijali ter s podlago afriških ritmov, stare glasbe ter modernih zvrsti popa, ki je prihajal iz Los Angelesa in Miamija, ustvarili svojo popularno salso, ki ji rečemo tudi TIMBA. Je za žur, pleše se lahko v paru ali solo, figure so omejene na krožno gibanje plesalca ter plesalke v paru. Plesni gibi so približek istih plesov, ki so značilni za linijsko salso, le da je v njih opaziti močan vpliv afro movementa, ki se ga je težko naučiti, saj izhaja iz afriške kulture, zgodovine in religije. 

Izolacija Kube je tako močno zaznamovala glasbena svetova na eni in drugi strani, da so Kubanci ob poslušanju newyorške salse, po navedbah virov, zmajevali z glavo ter se spraševali, kako je možno, da je New York tako zaostal v razvoju glasbe. Koncert, ki ga je FANIA RECORDS priredila v Havani v osemdesetih letih za Kubance, je bil izžvižgan, pa čeprav je bila glavna zvezda koncerta ravno Celia Cruz (rojena na Kubi).

Danes sta najbolj popularna dva plesna stila salse – linijski (LA in NY style) ter krožni (Cuban style)

Na evropskih festivalih se v glavnem pleše NY style, zato se ga tisti, ki želi dolgo uživati v salsi, tudi nauči. Linijska salsa se proti kubanski meri v popularnosti nekako 5 : 1 v korist linijske salse. Slednja je popularizirala v New Yorku, zakoličil pa jo je Eddie Torres – oče newyorške salse iz Puerto Rica. Vsi najboljši plesalci linijske salse so njegovi učenci – Eddie Torres jr., Franklin Diaz, Frankie Martinez, Adolfo Indacochea in Rodrigo Cortazar.

NAPIŠI KOMENTAR